1931-1940

V ZDA je to obdobje predsednika Roosvelta. Leto 1935 v Ameriki zaznamujejo peščeni viharji, suša in vročina, ki je dosegala 50 stopinj Celzija. Walt Disney posname prvi celovečerni risani film. 1939 posnet eden najbolj priljubljenih filmov »V vrtincu«
Trideseta leta v Evropi zaznamujejo bankroti bank, depresija in brezposelnost. Začnejo se spopadi med nacisti in komunisti v Berlinu. Hitler postane nemški kancler in z zakonom o pooblastilih dobi diktatorsko oblast ter prevzame vojno ministrstvo. Nacisti v Nemčiji dobijo veliko podporo in grožnja vojne je kot črn oblak na nebu. V Dachauu že leta 1933 odprejo prvo kontracijsko taborišče, leta 1939 pa se z napadom na Poljsko začne druga svetovna vojna.

V tridesetih letih je bila v prvi vrsti pomembna požrtvovalnost ljudi. Vsi vemo, da je v tem času bil najbolj izobražen človek na vasi župnik, kar je nedvomno veljalo tudi za gospoda Matevža Dagarina. Ni bil samo dober župnik, ampak je skrbel za vsesplošni napredek kraja.

župnik Matevž Dagarin

Iz zapiskov Čebelarskega društva Zagorje je razvidno, da je bil leta 1919 na njihovem ustanovnem občnem zboru izvoljen za odbornika.

1. februarja 1931 je župnik Matevž Dagarin sklical nekaj čemšeniških fantov in jim govoril o pomenu gasilstva. Na tem prvem zborovanju so izbrali odbor za ustanovitev društva, ki so ga sestavljali: France Ludoviko, Jože Kolenc, Ivan Trebušak in Franc Guna.

Že naslednji mesec je kraljevska banska uprava dovolila ustanovitev društva.

Sporočilo Jugoslovanske gasilske zveze

7. junija je bil v prosvetnem domu ustanovni občni zbor, kjer so že vpisali 30 članov in izvolili prvi odbor.

Zapis o ustanovitvi Gasilskega društva Čemšenik

V odbor so bili izvoljeni:

  • Alojzij Robavs – načelnik,
  • Ignacij Brodar – poveljnik,
  • Ivan Trebušak – namestnik poveljnika,
  • Jože Kolenc – tajnik,
  • Martin Ocvirk – blagajnik,
  • Anton Skok – preglednik računov,
  • Franc Štempihar – preglednik računov,
  • Peter Zupan - odbornik
  • Janez Guna – odbornik,
  • France Klopčič – namestnik odbornikov,
  • Ignacij Lazar – namestnik odbornikov.

Že v prvem letu je društvo nabavilo nekaj opreme in gasilske uniforme. Z lastnimi sredstvi so leta 1932 kupili ročno dvokolno brizgalno. V Čemšeniku pa je bil zgrajen 3500 litrski vodni rezervoar.

Slovesen prevzem dvokolne brizgalne 7. maja 1933

Na občnem zboru leta 1935 so sklenili, da društvo potrebuje svoj dom, saj niso imeli niti prostora za spravilo orodja. Peter Lavrin, ustanovni član društva, je brezplačno odstopil zemljišče, na katerem stoji gasilski dom.

Načrt za gasilski dom je izdelal Jakob Urbanija, zidarski mojster iz Krašnje, pošta Lukovica. Načrt je bil narejen leta 1936, februarja 1937 ga je odobril gradbeni odbor in ga poslal gasilski župi v potrditev.

Zaradi pomanjkanja sredstev se je začela gradnja šele v letu 1937. V tem letu je bil dom tudi pod streho.

Začetek gradnje gasilskega doma leta 1937

Gradnji doma je botrovala vsesplošna kriza, brezposelnost in težak finančni položaj društva. Za pomoč so prosili občini Zagorje in Trojane ter ministrstvo za telesno vzgojo naroda v Beogradu. Krajani so pomagali po svojih močeh. Darovali so les, opravljali prostovoljno delo in pripomogli tudi finančno, kolikor je bilo pač v njihovih močeh.

Del načrta za izgradnjo gasilskega doma

Kljub temu pa je bilo društvo v precejšnji finančni zagati. Prirejali so veselice in tombole. Ves izkupiček so namenili izgradnji doma.

Čeprav so se člani močno prizadevali, se nikakor ni zbralo dovolj denarja za pokritje dolga, ki se jim je nabral v zadnjih letih. Člani so se dogovorili, da vsak posodi društvu 100 din brez obresti.

Slovesni prevzem novozgrajenega gasilskega doma je bil 19. maja 1940.

Otvoritev gasilskega doma 19. maja 1940